Zakaj je pomembna sprostitev

Sprostitev je pomembna za vsakega človeka, sploh sprotna. To lahko dosežemo na več načinov. Najenostavnejši je sprehod v naravi, vendar če to ni  mogoče ali nas pri tem ovirajo misli, moramo poseči po drugih metodah. In to sta joga ter meditacija.

Preberi še to :   Access Cosciousness

Joga

Bistveno izboljša kakovost našega življenja. Povečuje psihofizično sposobnost, utrjuje mentalno stabilnost, koncentracijo in zvišuje kakovost življenja, sploh na področju zdravja. Zvišuje kognitivne sposobnosti, zmožnost koncentracije, pomnenja, osredotočanja in odločanja. Je podporna terapija pri boleznih in še posebej je primerna kot preventiva.

Vpliva na kakovost odnosov, ustvarja disciplino in človeka nauči poslušati samega sebe in tudi druge. In to pripelje do boljših odnosov.

Sestavljena je iz jogijskih vaj, pranajame in asan, vse to pa vpliva na telo.

Joga je način zavestne globoke sprostitve in nas nauči vztrajnosti skozi vztrajanja v jogijskih položajih. Z jogo se naučimo sprejemanja, obvladovanja, razumevanja in reševanja težav.

Najučinkovitejša izmed jogijskih metod je pranajama, ki vsebuje dihalne tehnike, s katerimi kultiviramo življenjsko energijo. Jo dvignemo in se sharmoniziramo z okoljem. Smo tu za nas same.

Joga vpliva na sproščenost, dobro počutje in energijo.

• Je tehnika, s katero harmoniziramo zdravje.
• Vpliva na kakovost odnosov.
• Ustvarja disciplino in uči človega poslušati samega sebe in druge.

Primer joga vadbe : poglej zgornji video

Meditacija

Je del tradicije joge in je sedma stopnja joge, od skupno osmih. Kot takšna je bila zapisana v dokumentu Patanjalijeve Joga sutre, leta 300 pr.n.št. Torej izvorno je meditacija del joge, vendar v praksi pogosto nista povezani. Eni jogo razumejo bolj kot telesno vadbo in meditacijo zavračajo. Ne zavedajo se, da sta najbolj učinkoviti obe skupaj.

Joga ima torej osem stopenj. Na začetnih stopnjah je poudarek telesnim vajam, na višjih pa je vse več meditacije.

Meditacije se lotimo najprej z asanami, ker moramo najprej začutit telo, da se lahko globoko sprostimo, kajti v nasprotnem primeru gre tok misli tja, kamor ne želimo.

Najlažje se je joge in meditacije naučiti pod strokovnim vodstvom. Na poti individualne rasti pa nato sami prakticiramo in izvajamo meditativne tehnike.

Najbolje je, da začnemo s krajšimi intervali vaje. Morda po petnajst ali dvajset minut nekajkrat na teden. Postopoma ta interval vključujemo v vsakodnevno prakso in ko je to že utečeno, pa podaljšamo interval joge in meditiranja tja do ene ure ali več, če nam odgovarja.

Meditacijo lahko izvaja vsak, le pri nekaterih psihičnih boleznih se odsvetuje. Npr. pri psihozi in shizofreniji. Zanimivo je, da otroci ne morejo meditirati, šele nekje v pozni puberteti. Lahko pa vadijo asane.

Glavni namen meditacije je sprostitev. Usmerimo se vase, postanemo prisotni v tem trenutku. Ko to zmoremo začnemo opazovati samega sebe, svoje telo, energijo in dihanje in se distanciramo od misli ali jih le opazujemo. In šele, ko to zmoremo, lahko rečemo, da smo se naučili meditirati. Vzpostavimo dialog sami s seboj in takrat nas prevzame notranji mir, kar je glavni cilj meditacije. Začutimo notranjo svobodo, kar človeka še posebej oradosti.

• Je sedma stopnja joge.
• Glavni namen je sprostitev.
• Naučimo se opazovati samega sebe in distancirati se od misli.

Priporočamo jogo s Špelo Šila.